Želimo čimprejšnji podpis koncesijske pogodbe

V družbi Holding Slovenske elektrarne (HSE) so ponovno obudili projekt hidroelektrarn na srednji Savi, ki je od leta 2014 zastal. Ustanovili so dve projektni skupini, eno za podpis koncesijske pogodbe in drugo za pripravo in izgradnjo HE.

Kot je znano, je vlada avgusta 2013 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za prve tri HE na srednji Savi, to je HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke, ter imenovala delovno skupino za pripravo DPN zanje. HSE je takrat na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor dal pobudo za začetek drugega DPN, in sicer za ljubljanski in litijski odsek. Tudi do podpisa koncesijske pogodbe do zdaj še ni prišlo. Vse se je ustavilo pri medresorskem usklajevanju.

Stanje se je spremenilo letošnjo pomlad, saj so na HSE projekt obudili. To nam je zagotovil mag. Jure Šimic, ki je bil aprila imenovan za vodjo projektne skupine za izgradnjo HE. Šimic je dober poznavalec projekta, saj je leta 2016 opravil znanstveni magisterij s področja načrtovanja HE na srednji Savi, s tem projektom pa se je seznanil že leta 2007, ko je delal še za HSE Invest. Od leta 2014 je zaposlen na HSE, vključen je bil tudi na projektu spodnje Save, sicer pa je zaposlen v službi za razvoj investicij. Kot je povedal, so v projektni skupini predstavniki tehnične, okoljske, pravne, energetske in ekonomske stroke, tako da pokrivajo širše področje, tako iz HSE kot hčerinske družbe HSE Invest, ki je bila že v preteklosti vodilni inženir, in pozna projekt.

»Leta 2014 je bil sprejet sklep, da moramo dejavnosti na projektu minimizirati, saj ni prišlo do podpisa koncesijske pogodbe, ki razmejuje dejavnosti med državo kot koncedentom in koncesionarjem, to je HSE. Če te razmejitve ni, je tveganje za družbo preveliko. Pozneje je večkrat prišlo do usklajevanja med državo in HSE, vendar zaradi političnih dogajanj, pogostih menjav vlad in posledično menjav delovnih skupin, žal nikoli prišlo do poenotenega osnutka v medresorskem usklajevanju. Trenutno je gradivo usklajeno in tudi minister Andrej Vizjak na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) je izrazil željo, da bi čim prej prišlo do podpisa. Zato smo na HSE znova začeli z dejavnostmi,« je povedal mag. Jure Šimic.

Pobuda za nadaljevanje dejavnosti je bila obojestranska, pravi Šimic, tako s strani MOP kot HSE. »Oboji izkazujemo interes, da bi končno podpisali koncesijsko pogodbo, saj je treba vedeti, da s tem projektom dosegamo državne cilje, ne le z energetskega vidika, pač pa tudi glede blaženja podnebnih sprememb, okoljskih vidikov, protipoplavnih ukrepov.«

Po besedah Šimica potekajo dogovori tudi z lokalno skupnostjo, kar je v domeni MOP. »Dogovor med nami in državo je, da to področje pokriva MOP, ki ureja sporazum in priloge, ki spadajo zraven. V večini primerov gre za to, da se morata država in lokalna skupnost uskladiti, kateri projekti so primerni, kaj se bo v sklopu večnamenske rabe prostora umestilo v prostor in kako ter kaj ne. Seveda smo zainteresirani, da je lokalna skupnost zraven in da sodelujemo, brez tega v projekt ne gremo.«

Območje koncesije, ki zajema območje od Medvod do Zidanega Mostu, bosta obravnavala dva DPN, saj je država želela čim bolj široko zajeti okoljski vpliv vseh ureditev. »Območje od Litije do Zidanega Mostu je reliefno precej drugačno od drugega dela, gre za zelo ozek kanjonski tip, ki ima na eni strani cesto in železnico. Ta del se obravnava ločeno, izvedenih je bilo več dejavnosti, zato gremo s tem delom najprej. Takoj ko bo prišlo do podpisa koncesijske pogodbe, bo treba izbrati izdelovalca DPN za ta del, študije različic in okoljsko poročilo, ki bodo preverili, kakšne bodo vse dejavnosti, ki jih urejamo s tem projektom, ki je sicer večnamenski.«

Za območje od Litije do Zidanega Mosta je večina strokovnih podlag izdelanih, medtem ko bodo za preostali odsek, torej za območje med Medvodami in Litijo, potrebne še nekatere dodatne. »Ker imamo dva DPN-ja in je območje veliko, bomo najprej začeli dejavnosti na enem, šele potem na drugem. Za prvi del smo najdlje, imamo tudi sklep vlade za začetek, za preostali del smo imeli vse predhodne dejavnosti že narejene, nimamo pa sklepa vlade. S spodnjim odsekom smo začeli, saj obstaja želja, da se na tem odseku čim prej ugotovi, kaj se da in kako urediti celotni prostor tako, da bo mogoča večnamenska raba in bodo doseženi cilji, ki jih ima tudi država na tem območju«.

V preteklosti je bilo ugotovljeno, da je z energetskega vidika optimalna različica za ljubljanski in litijski odsek sedem HE. Kot je povedal Šimic, to še vedno velja. »Rad bi poudaril, da urejamo širše vodno in obvodno območje koncesije z večnamenskimi ureditvami, in to območje, govorimo od Litije navzgor, je sorazmerno nedodelano, ni bilo postopkov in nam ni znano, koga od drugih investitorjev bi to zanimalo. Gledamo na optimalno ureditev celotnega območja, šele takrat bomo vedeli, kaj je najprimerneje, koliko različic in za kakšno energetsko izrabo. Naš cilj je energetsko izrabiti celotno območje. Koliko HE je to v resnici, je vprašanje. Ali bo šla gradnja gor- ali dolvodno, je v tem trenutku še odprto vprašanje.«

Družba SRESA, ustanovljena za izvajanje gradnje HE na srednji Savi, je v mirovanju, kar se tiče družbenikov, jih v tej fazi še ne bodo kontaktirali. Kot je znano, so deležniki HSE (60), SEL (30) in GEN energija (10 odstotkov). V HSE načrtujejo, da bodo sami vodili umeščanje v prostor, za kar bo potrebnih precej sredstev, pokrili pa jih bodo iz lastnega poslovanja. Glede same gradnje bodo šele ob sprejetem DPN videli, kateri viri bodo najprimernejši in kateri bodo na voljo, ter bodo tudi šele takrat naredili finančno konstrukcijo.

Izgradnja HE na srednji Savi bi močno povečala delež proizvodnje OVE v Sloveniji. »HSE si s tem projektom želi dolgoročno zagotoviti učinkovito in okolju prijazno električno energijo, pri čemer moramo vedeti, da je odsek srednje Save največji še neizrabljeni vir obnovljive energije v Sloveniji. Če bi to energijo želeli nadomestiti s sončnimi elektrarnami, bi potrebovali območje v velikosti kar 1.000 nogometnih igrišč, pri čemer pa ne govorimo le o količini energije, ampak tudi o njeni kakovosti. Vemo, da imajo hidroelektrarne precej bolj kakovostno energijo in prednostno pomagajo energetskemu sistemu, medtem ko ga sončne elektrarne obremenjujejo,« pravi mag. Jure Šimic, ki pojasni tudi, da bi izgradnja HE na srednji Savi za Slovenijo pomenila kar eno dodatno TWh, kar pomeni 8 do 10 odstotkov celotne proizvedene električne energije, z vidika proizvodnje iz OVE pa celo tretjino obnovljivih virov.

Na vprašanje, ali bo treba na tem območju zaradi novih elektrarn okrepiti tudi omrežje, Šimic odgovarja, da to ne bo potrebno, saj so z Elesom že usklajeni.
»Ta projekt ima že dolgo brado, saj so ga začeli načrtovati že v času okupacije. Pozneje so izdelali projekte, od katerih so nekateri aktualni še zdaj, nekatere pa bo treba delno prilagoditi. Pojavili so se tudi novi dejavniki, blaženje podnebnih sprememb, akumulacijska segrevanja ozračja itd.,« pravi Šimic.

Na področju umeščanja v prostor se pripravlja nova zakonodaja, ki naj bi pospešila postopke. Na HSE so s tem seznanjeni, želijo pa si seveda predvsem pohitritve vseh postopkov. »Zavedati se je treba, da tri- do štirikrat dlje umeščamo objekt v prostor, kakor ga gradimo. Gradnja poteka tri leta in pol, tako da lahko seštejemo, da gre za zelo dolgotrajen postopek. Zato bi bilo nujno treba postopek poenostaviti. V tujini, kjer imajo enako evropsko zakonodajo, velja ravno obratno, gradnja je skoraj trikrat daljša kot umeščanje,« pove Šimic.

Kakšna pa so realna pričakovanja glede nadaljevanja tega projekta? »Letos je ključen podpis koncesijske pogodbe in je vse vezano na to. Takoj ko bo ta podpisana, lahko začnemo z dejavnostmi. Najprej moramo izbrati izvajalca DPN in okoljskega poročila, temu primerna bo časovnica. Če bi projekt potekal optimalno, bi lahko štirih letih začeli graditi prvo hidroelektrarno,« je sklenil mag. Jure Šimic.