Zemeljski plin predstavlja velik potencial za prihodnost

Na strokovnem posvetu z naslovom Zemeljski plin – varna naložba v prihodnost so energetski strokovnjaki, predstavniki države ter predstavniki energetskih podjetij predstavili pogled države na vlogo zemeljskega plina v prihodnje ter trende in razvoj sodobnih plinskih tehnologij, ki se razvijajo za industrijske in gospodinjske uporabnike. Spregovorili so o trenutni vlogi zemeljskega plina v Sloveniji in Evropi ter prisluhnili domačim in tujim dobrim praksam rabe tega energenta na različnih segmentih in v različnih oblikah. Pregledali so stanje na področju plinovodnega omrežja in gibanja cen plina v zadnjih letih ter spoznali zemeljski plin kot podporo uresničevanju slovenske energetske politike. Sprehodili so se tudi skozi sodobne plinske tehnologije, predvsem v luči prihajajočega Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ter prvič javno predstavili izsledke raziskave Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani o ogrevanju na zemeljski plin.

Poraba zemeljskega plina je lani znašala 761 milijonov Sm3, kar je slabih 10 odstotkov več kot leto pred tem. Neposrednih uporabnikov, priključenih na 1.155 km dolgo prenosno omrežje v 108 občinah, je 156, naš plinovodni sistem pa zajema še 4.500 km distribucijskega omrežja, na katerega je priključenih 131 tisoč odjemnih mest v 82 občinah. Primerjava z EU pokaže, da smo na področju gospodinjstev z 10 odstotki na repu, v industriji pa s 34 odstotki nad povprečjem EU. Kot je dejal dr. Franc Cimerman iz družbe Plinovodi je to po vsej verjetnosti posledica tega, da se je pri nas plinovodno omrežje gradilo drugače kot v drugih državah Evrope, najprej za industrijo in nato za gospodinjstva. Zato prav v občinah, kjer je priključitev na omrežje ekonomsko sprejemljiva, vidi največji potencial.

Po besedah predsednika GIZ za distribucijo zemeljskega plina mag. Urbana Odarja z usmeritvami v EKS želijo zagotoviti trajnostno ravnanje z energijo, in sicer: trajnostno proizvodnjo električne energije, povečanje energetske učinkovitosti, postopno spremembo strukture proizvodnih virov, povečanje deleža obnovljivih virov, zmanjšanje uvozne odvisnosti zaradi fosilnih goriv, prehod na nizkoogljične vire energije ter modernizacijo obstoječega sistema s tehnologijami, ki ga bodo nadgrajevale. Glavni cilj do leta 2055 je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vezanih na rabo energije za vsaj 80 odstotkov glede na raven iz leta 1990. Glavni cilj do leta 2035 pa je zmanjšanje emisije, vezanih na rabo energije za vsaj 40 odstotkov glede na raven iz leta 1990. Poudaril je, da lahko z že obstoječimi ukrepi, kot je odločitev za plinske kotle in nadgradnja le-teh s fotovoltaičnimi celicami, emisije zmanjšamo za kar 85 odstotkov, še večje znižanje pa bi omogočile nove plinske tehnologije, zato jih je treba spodbujati. V prihodnje pa bi lahko v že obstoječe omrežje lahko začeli uvajati tudi obnovljive pline, kot je biometan. V EKS pa je zapisana še enakovredna obravnava vseh alternativnih goriv.

Zemeljski plin zaseda pomembno mesto v EKS

Prednost sodobnih plinskih tehnologij je predstavil strokovnjak Centra za učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan mag. Stane Merše. Kot pravi, je v Sloveniji zemeljski plin močno zastopan v daljinskih sistemih. Uporaba kondenzacijskega plinskega kotla omogoča stoodstotne izkoristke in v primerjavi s kurilnim oljem se emisije zmanjšajo za 43 odstotkov, za 23 odstotkov pa se zmanjšajo tudi potrebe po energiji. V porastu so toplotne črpalke, s katerimi lahko emisije zmanjšamo za 63 odstotkov, potrebe po energiji pa za 50 odstotkov. Na trgu se poleg plinskih toplotnih črpalk pojavljajo tudi že hibridne toplotne črpalke, s katerimi potrebe po energiji zmanjšamo za 50 odstotkov, emisije pa kar do 70 odstotkov. Plinske tehnologije torej dosegajo najvišje izkoristke, s čimer igrajo pomembno vlogo pri doseganju podnebno-energetskih ciljev. 

Jurij Vertačnik iz Direktorata za energijo je izpostavil, da je zemeljski plin zajet tudi v ciljih EKS, s katerim država stremi k popolni opustitvi rabe fosilnih goriv, zmanjšanju emisij, izboljšanju energijske učinkovitosti in izrabi trajnostnega potenciala OVE. Na območjih, kjer je zemeljski plin dostopen, pa naj bi spodbujali njegovo rabo za ogrevanje, tudi v sistemih SPTE. Z uporabo alternativnih goriv v prometu, predvsem električne energije ter zemeljskega plina, lahko izboljšamo zanesljivost oskrbe in zmanjšamo negativne učinke na okolje in zdravje ljudi. Poleg tega bomo zagotavljali še uporabo zemeljskega plina v tovornem prometu ter infrastrukturne projekte za priklop plovil na čistejše energente. Zato bi morali v EKS vključiti tudi ukinitev subvencij za OVE na območjih z zemeljskim plinom in daljinskim ogrevanjem, znižanje trošarin, davčno politiko in olajšave ter ohranitev sistemov zemeljskega plina. Kot je sklenil, je zemeljski plin nujen v posebnih primerih (industrija, elektrika, promet), smiseln pa zaradi manjših emisij, dobrih izkoristkov, možnosti biometana, (mikro) SPTE ter podpora OVE.

Kot so posvet zaključili sogovorniki omizja, je potrebna večja promocija rabe zemeljskega plina v gospodinjstvih, kjer je še veliko potenciala. Prav tako mora država v EKS točno doreči pomen zemeljskega plina za Slovenijo, njegov potencial in možnosti za razvoj in uvajanje novih tehnologij. Bili so enotni, da se je treba pogovarjati in pri tem poslušati stroko ter jo seveda tudi upoštevati. (pb)