Znane podrobnosti nedavnega razpada evropskega omrežja
Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Znane podrobnosti nedavnega razpada evropskega omrežja

Združenje evropskih sistemskih operaterjev ENTSO-e je objavilo potek dogodkov ob nedavnem razpadu evropskega elektroenergetskega omrežja na dve sinhroni coni. Kot je znano, se je sinhrono območje celinske Evrope 8. januarja ob 14.05 po srednjeevropskem času zaradi izpadov več elementov prenosnih omrežij v zelo kratkem času ločilo na dve regiji. Tako se je ob 14.05 v času 15. sekund frekvenca v severozahodnem delu EU najprej zmanjšala na vrednost 49,74 Hz in se nato ustalila na 49,84 Hz. Hkrati pa je prišlo do dviga frekvence na jugovzhodnem delu EU najprej na 50,6 Hz, ki se je nato ustalila na ravni 50,2 do 50,3 Hz. Z namenom, da bi zmanjšali frekvenčna odstopanja v severozahodnem delu Evrope, so bile v skladu s pogodbami v Franciji in Italiji odklopljeni veliki odjemalci s skupno odjemno močjo 1,7 GW, hkrati pa je bilo avtomatsko aktivirano 420 MW in 60 MW podporne moči iz skandinavskega in britanskega omrežja. TI ukrepi so omogočili, da so frekvenčna odstopanja v tem delu Evrope že ob 14.09 zmanjšali na sprejemljivih -0,1 Hz od običajnih 50 Hz.

Zaradi hkratnih frekvenčnih odstopanj v jugovzhodnem delu evropskega enotnega sinhronega območja pa je bilo treba sprejeti različne avtomatske in ročne ukrepe tudi v tem delu Evrope, pri čemer je sistemskim operaterjem uspelo ob 15.05 frekvenčna odstopanja zmanjšati na + 0,1 Hz nad operativnih 50 Hz. 
Kot izpostavljajo v ENTSO-E, so avtomatski odziv naprav in koordinirane akcije s strani evropskih operaterjev prenosnih sistemov, zagotovile, da se je dokaj hitro spet vzpostavilo normalno obratovalno stanje in sta bili obe regiji ob 15.08 znova povezani v enotno sinhrono območje.

Sinhrono območje celinske Evrope je sicer eno največjih medsebojno povezanih sinhroniziranih električnih sistemov na svetu tako glede velikosti kot števila odjemalcev. Tovrsten dogodek se lahko pripeti v vsakem sistemu električne energije, pri čemer je bil zadnji večji takšen v Evropi 4. novembra 2006, ko je brez električne energije ostalo več milijonov odjemalcev. Tudi takrat so dogodek, podobno kot bodo še dodatno tudi letošnjega, podrobno analizirali in sprejeli dodatne varnostne ukrepe ter uvedli tudi evropski sistem spremljanja (EAS). To je platforma, ki dovoljuje operaterjem prenosnih sistemov izmenjavo operativnih informacij v realnem času in omogoča, da takoj reagirajo v primeru neobičajnih stanj v sistemu. Operaterji prenosnih sistemov so tako dobro pripravljeni, da lahko koordinirajo in obvladajo tovrstne dogodke ter omejijo posledice. Ravno dobra pripravljenost operaterjev in stalno opazovanje sistemske frekvence sta tokrat omogočila sinhronizacijo obeh ločenih področij v zelo kratkem času, s čimer je bil preprečen tudi nastanek večje gospodarske škode.

Previous Article Uspešna pridružitev Elesa FCR kooperaciji
Next Article V Cityparku še deset novih polnilnic
Print
1307