Povezava tehnologije in kmetijstva skozi agrofotovoltaiko
Na konferenci sta Andraž Hribar, vodja službe za gradbeništvo in okolje pri HESS, in Matic Prah, ekološki kmet iz Brežic, predstavila rezultate partnerstva, ki v Sloveniji že drugo leto uspešno povezuje kmetijstvo in proizvodnjo čiste energije. Na šestih hektarjih pod sončnimi paneli sončne elektrarne FEBR-D3 se pase več kot 50 ovac, kar je primer uporabe zemljišč z več funkcijami. »Ovce pod paneli ne le prispevajo k naravni vzdržljivosti zemljišč, ampak imajo tudi koristi od sence, ki jo nudijo paneli. To je v vročih poletjih ključno za njihovo dobro počutje,« je poudaril Matic Prah.
Prednosti in izzivi agrofotovoltaike
Andraž Hribar je izpostavil, da agrofotovoltaika omogoča optimizacijo rabe prostora ter koristi tako kmetijstvu kot energetiki. Tehnologija zmanjšuje potrebe po namakanju, povečuje hektarski donos in izboljšuje pogoje za živali. Poudaril je tudi pomen prilagajanja sistema praktičnim izkušnjam: »Načrtovali smo večje število živali pod paneli, vendar smo spoznali, da je realna prilagoditev ključna za uspeh.« Sončna elektrarna FEBR-D3, prva v Sloveniji, ki je priključena na 110-kilovoltno omrežje, združuje proizvodnjo sončne energije in shranjevanje v hidroakumulaciji. S tem omogoča stabilno oskrbo z energijo za približno 1.800 gospodinjstev brez emisij toplogrednih plinov, kar krepi energetsko odpornost lokalnega okolja.
Povezovanje kmetijstva in energetike za prihodnost
Agrofotovoltaika je primer dobre prakse, ki združuje trajnostni razvoj, učinkovito rabo prostora in prilagajanje podnebnim spremembam. Matic Prah je na konferenci poudaril optimizem glede prihodnosti: »Na Nizozemskem sem videl številne prednosti agrofotovoltaike. Vesel sem, da tudi v Sloveniji uresničujemo podobne pristope.« HESS sicer že načrtuje širitev agrofotovoltaike na rečne nasipe in pri novih fotonapetostnih projektih. Cilj ostaja jasen – trajnostna raba naravnih virov in povečevanje energetske odpornosti v korist okolja in skupnosti.