Delež energetsko revnih gospodinjstev je bila lani 7,3-odstotna, kar je bilo približno na enaki ravni kot leto prej oziroma za 0,1-odstotne točke več. Med energetsko revnimi gospodinjstvi je bilo približno 51.000 gospodinjstev brez vzdrževanih otrok in 11.000 gospodinjstev z vzdrževanimi otroki. Čeprav je bil lani delež energetsko revnih gospodinjstev v primerjavi z letom prej skoraj nespremenjen, pa podatki za daljše časovno obdobje kažejo, da se energetska revščina kljub občasnim letnim porastom vendarle postopno zmanjšuje. Tako se je delež energetsko revnih gospodinjstev med letoma 2014 in 2024 zmanjšal za tretjino ali za 25.000 gospodinjstev.
Največ energetsko revnih med enočlanskimi gospodinjstvi
Enako kot leto prej je bilo sicer tudi lani največ energetsko revnih gospodinjstev med enočlanskimi gospodinjstvi (14,3 odstotka), pri tistih s starejšimi člani (65 let ali več) je bil višji (15,1 odstotkov) kot pri tistih z mlajšimi (13,5 odstotka). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (13,7 odstotka), pri vseh drugih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki pa je bil nižji od 5 odstotkov.
Zanimivi so tudi podatki o deležu energetsko revnih gospodinjstvih po posameznih regijah, pri čemer je bil ta delež najnižji v osrednjeslovenski statistični regije (3,9 odstotka), najvišji pa v koroški in obalno-kraški regiji (10,4 odstotka). V zahodni Sloveniji je bil precej nižji (5,2 odstotka) kot v vzhodni Sloveniji (9,2 odstotka). V primerjavi z letom prej se je znižal v petih od osmih statističnih regij vzhodne Slovenije in v eni od štirih statističnih regij zahodne Slovenije, v preostalih šestih regijah pa se je zvišal.
Med poglavitnimi vzroki neustrezne bivalne razmere
Razlogi za uvrstitev gospodinjstev med energetsko revna so bila tudi lani podobni tistim v prejšnjih letih, pri čemer so k temu največji delež prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi in temelji ali trhlimi okenskimi okvirji, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je bil vzrok nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
Podatki še kažejo, da se je v zadnjih desetih letih delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, zmanjšal za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za več kot tretjino (prvi za 39 odstotkov, drugi za 34 odstotkov).