Sabotaže podmorskih kablskih povezav, posledice neurij, ki puščajo posamezna evropska območja v temi, in cenovni šoki povzročeni z energetsko krizo, evropski energetski sistem postavljajo pred velike izzive. Varnost oskrbe postaja prednostna naloga in terja dodatne ukrepe.
Te ugotovitve izhajajo iz nedavne študije o varnosti energetske oskrbe, ki jo je naročil Eurelectric. V njej izpostavljajo, da bi se morala, skladno s prizadevanji, da bi do leta 2050 60 odstotkov končne porabe energije v EU zagotovili iz obnovljivih virov, razvijati tudi evropska strategija glede zagotovitve energetske varnosti. Ta bi morala iti v smeri povečane elektrifikacije družbe, da bi tako zmanjšali odvisnost od uvoza goriv, zmanjšali izpostavljenost cenovnim šokom in povečali odpornost na krize. V Eurelectricu opozarjajo, da je bila zadnja strategija EU za energetsko varnost sprejeta že davnega leta 2014, to je v času, ko so se države še močno zanašale na ruski uvoz in so obnovljivi viri predstavljali le majhen del celotne energetske mešanice, in bi jo zato bilo treba nujno posodobiti. Uvoz energije naj bi se namreč zaradi načrtovane elektrifikacije prometa in ogrevanja do leta 2050 iz 60 odstotkov v letu 2022 zmanjšal na 13 odstotkov, obnovljivi viri pa naj bi že do leta 2030 zagotovili 69 odstotkov vse potrebne električne energije. EU naj bi v tem času tudi popolnoma opustila rabo ruskega zemeljskega plina in nafte, vse te spremembe pa, kot pravijo v Eurelectricu, terjajo vzpostavitev nove varnostne strategije.
Omenjena študija predlaga v zvezi s tem tri ključne ukrepe, in sicer boljše načrtovanje (energetski sistem bi morali obravnavati kot celoto, vanj vključevati vse energetske sektorje, upoštevati celotno infrastrukturo ter pri snovanju strategije upoštevati daljše obdobje in tudi zunanje grožnje), prilagodljivost (s povečevanjem deleža obnovljivih virov se večajo potrebe po shranjevanju energije in zagotavljanju prožnosti odjema – do leta 2030 naj bi za te namene zagotovili 175 GW zmogljivosti, kar terja dodatne spodbujevalne ukrepe) ter delujoči trg (učinkoviti cenovni signali bi morali odražati potrebe sistema in potrošnikom omogočiti, da prispevajo k zanesljivosti oskrbe s prilagajanjem svoje porabe energije).