55- milijonska pogodbena obveznost
Vlada Republike Slovenije je sprejela tretji aneks k pogodbi o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, s katerim določa financiranje te službe za leto 2025. Podpis aneksa je bil zaupan ministru za okolje, podnebje in energijo, mag. Bojanu Kumru. Aneks omogoča izplačilo sredstev iz državnega proračuna za izvajanje storitev, predvidenih v Poslovnem načrtu Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) za leti 2025 in 2026. Prav tako zagotavlja sredstva za: plačilo nadomestil lokalnim skupnostim zaradi omejene rabe prostora in
načrtovanje intervencijskih ukrepov na območju Centralnega skladišča radioaktivnih odpadkov (CSRAO). Skupna vrednost pogodbenih obveznosti za leto 2025 znaša dobrih 55 milijonov evrov. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) kot javni gospodarski zavod izvaja obvezno državno gospodarsko javno službo ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pri čemer deluje skladno z Zakonom o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1) in Odlokom o ustanovitvi zavoda. S sprejetim aneksom vlada zagotavlja nemoteno izvajanje sistema ravnanja z radioaktivnimi odpadki, kar je ključno za varno in trajnostno upravljanje tovrstnih odpadkov v Sloveniji.
Nadaljevanje sodelovanja Slovenije in ZDA na področju jedrske varnosti
Vlada je sprejela tudi pobudo za sklenitev Sporazuma med Upravo Republike Slovenije za jedrsko varnost in Jedrsko regulatorno komisijo Združenih držav Amerike o izmenjavi tehničnih informacij in sodelovanju na področju jedrske varnosti. Za podpis sporazuma je bil pooblaščen Igor Sirc, direktor Uprave RS za jedrsko varnost. Prvi tovrstni sporazum je bil sklenjen že leta 1993, od takrat pa so ga stranke podaljševale vsakih pet let. Novi sporazum vključuje novost, da bo po izteku veljavnosti mogoče podaljšanje, kar bo poenostavilo prihodnje sodelovanje. Sporazum pokriva ključna področja, kot so: izmenjava tehničnih informacij o jedrski varnosti, varovanju jedrskih objektov in materialov, vplivih na okolje ter pripravljenosti na izredne dogodke,
raziskave na področju jedrske varnosti, sodelovanje pri usposabljanju osebja in izmenjava strokovnjakov in tehničnih nasvetov.
Sklenitev sporazuma je še posebej pomembna, saj sta dobavitelja reaktorja in pripadajoče opreme za jedrsko elektrarno Krško ter raziskovalni reaktor TRIGA v Podgorici pri Ljubljani iz Združenih držav Amerike. To omogoča Upravi RS za jedrsko varnost neposreden stik z ameriškimi regulatorji, kar je ključno za varnost in dolgoročno delovanje slovenskih jedrskih objektov.