Čeprav leto 2024 zaznamuje še eno rekordno leto v dodanih zmogljivostih in rasti OVE, dosežen napredek še vedno ne dosega 11,2 TW, potrebnih za uskladitev z globalnim ciljem potrojitve nameščenih zmogljivosti OVE do leta 2030. Da bi dosegli ta cilj, se morajo zmogljivosti OVE povečati za 16,6 odstotka letno do leta 2030. Če se bo ohranjala stopnja rasti iz leta 2024 bi do leta 2030 dosegli le 10,4 TW novih OVE, kar pomeni, da bi zastavljeni cilj zgrešili za 0,8 TW zmogljivosti oziroma 7,2 odstotka.
Poleg tega napredek ponovno odraža velike geografske razlike. Kot v preteklih letih se je večina povečanja zmogljivosti zgodila v Aziji, pri čemer je največji delež prispevala Kitajska – skoraj 64 odstotkov svetovne dodane zmogljivosti – medtem ko so Srednja Amerika in Karibi prispevali najmanj, le 3,2 odstotka. Države G7 oziroma G20 so leta 2024 predstavljale 14,3 odstotka oziroma 90,3 odstotka novih zmogljivosti.
Na vrhu novih dodanih zmogljivosti ostajajo sončne elektrarne, ki so skupaj predstavljale 96,6 odstotka vseh neto OVE v letu 2024. Te so predstavljale več kot tri četrtine širitve zmogljivosti in se povečale za 32,2 odstotka in dosegle 1.865 GW. Največ preostalih novih zmogljivosti sta predstavljali hidro in vetrna energija s skupno zmogljivostjo 1.283 GW in 1.133 GW. Vetrne zmogljivosti so se povečale za 11,1 odstotka. Dodanih je bilo še 151 GW novih zmogljivosti bioenergije, 15 GW geotermalne in 0,5 GW morske energije.
Zmogljivosti sončnih elektrarn so se lani povečale za 451,9 GW. Samo Kitajska je skupni širitvi dodala 278 GW, sledi ji Indija s 24,5 GW. Zmogljivosti hidroenergije (brez ČHE) so dosegle 1.283 GW, kar kaže na opazno povečanje glede na leto 2023, ki ga je spodbudila Kitajska. Etiopija, Indonezija, Nepal, Pakistan, Tanzanija in Vietnam so dodali vsaka več kot 0,5 GW novih zmogljivosti. Širitev vetrne energije se je nekoliko zmanjšala, na skupno 1.133 GW zmogljivosti do konca leta 2024. Med državami pa sta ponovno prevladovali Kitajska in ZDA. Leta 2024 se je ponovno okrepilo povečanje zmogljivosti bioenergije, in sicer s povečanjem zmogljivosti za 4,6 GW v primerjavi s povečanjem za 3 GW leta 2023. Rast sta poganjali Kitajska in Francija s po 1,3 GW novih zmogljivosti. Zmogljivosti geotermalne energije so se povečale za 0,4 GW, na čelu z Novo Zelandijo, ki ji sledijo Indonezija, Turčija in ZDA. Širitev novih zmogljivosti izven omrežja (brez Evrazije, Evrope in Severne Amerike) se je skoraj potrojila, saj se je povečala za 1,7 GW in dosegla 14,3 GW. Pri rasti je prevladovala sončna energija zunaj omrežja, ki je do leta 2024 dosegla 6,3 GW.
V nekaterih regijah je k naraščanju zmogljivosti OVE vplivala tudi obsežna razgradnja elektrarn na fosilna goriva. Vendar je za dosego cilja potrojitve zmogljivosti OVE do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma treba storiti več. V zadnjih nekaj letih si je IRENA prizadevala za jasne, merljive cilje glede zmogljivosti obnovljivih virov v Nacionalnih določenih prispevkov držav. V ta namen IRENA sodeluje z državami in pomaga pri krepitvi in izvajanju Nacionalno določenih prispevkov s poudarkom na energetskem sektorju.