Kot poudarjajo na Ministrstvu, je NEPN strateški dokument usmerjevalne narave, ki določa razvojne smernice za energetski sektor v Sloveniji, ne pa konkretnih lokacij ali projektov. To velja za vse njegove cilje in področja, vključno s cestnim in železniškim prometom ter razvojem sončne, vetrne in hidroenergije. Lokacije posameznih projektov bodo zato morale biti določene šele v poznejših postopkih prostorskega načrtovanja in bodo podvržene presoji tako z okoljskega kot tudi drugih vidikov. Ob tem izpostavljajo, da je bila pri pripravi posodobljenega NEPN izvedena celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), v okviru katere je bilo področje hidroenergije podrobno usklajevano s pristojnimi strokovnjaki. Pri pripravi NEPN so sledili tudi Resoluciji o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050, ki določa ključne usmeritve za umeščanje hidroenergetskih objektov in kjer je izrecno predvideno, da energetskih objektov na Muri ne bo.
Okoljsko poročilo NEPN tako jasno navaja, da bo izkoriščanje hidroenergetskega potenciala omejeno na reke Drava, Sava, Kamniška Bistrica in Savinja. Poleg tega določa, da imata prenova in tehnološka nadgradnja obstoječih hidroelektrarn prednost pred novogradnjami, nove hidroelektrarne z močjo nad 10 MW pa bodo lahko umeščene le na posebej določenih območjih, kjer bo preverjena njihova skladnost s cilji varstva voda, ekološke povezanosti in zaščite obvodnih habitatov. Kot še poudarjajo na Ministrstvu, vodni potencial reke Mure v Sloveniji tudi sicer ni v nobenem nacionalnem programu ali načrtu evidentiran kot vir proizvodnje električne energije. Ravno nasprotno, prizadevanja v zvezi z reko Muro gredo v smeti ohranjanja vseh naravnih hidromorfodinamičnih procesov, s tem da se razširja njen glavni tok in odpira rečne rokave ter z rečnimi drčami dviguje nivo vode pri majhnih pretokih. V teku pa so tudi projekti dograditve in nadvišanja visokovodnih nasipov za zagotovitev poplavne varnost naselij, so še zapisali na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. (bj)