Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je izdelal spletno orodje Vodnik do energije sonca in vetra, v katerem na poljuden način predstavljajo vse razliičice postopkov umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn, vključno z možnostmi sodelovanja javnosti v teh postopkih. Vodnik je v pomoč vsem, ki se ukvarjajo s konkretnim projektom sončne ali vetrne elektrarne v svojem okolju.
Kot so na nedavnem posvetu z naslovom Pravično do energije sonca in vetra izpostavile tri nevladne organizacije, ki delujejo na področju energetskih in prostorskih politik ter pravnega varstva okolja, so države članice EU trenutno v procesu prenosa revidirane direktive o obnovljivih virih energije, pri čemer je že tako kompleksen paket stalno spreminjajočih se predpisov s področja urejanja prostora, varstva okolja in ohranjanja narave postal še bolj nepregleden in težko razumljiv. Zato so se v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja odločili, da za javnost in vse druge, ki v postopkih umeščanja OVE sodelujejo ali o njih odločajo, predstavijo pravni okvir in postopke na pregleden, razumljiv in uporaben način in v zvezi s tem pripravili spletni Vodnik do energije sonca in vetra.
Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, društvo za sonaraven razvoj Focus in Inštitut za politike prostora so na omenjenem posvetu odprle tudi razpravo glede težav pri umeščanju vetrnih elektrarn v slovenski prostor in zagotavljanju vetrne energije v nacionalni energetski mešanici in ob tem predstavili tudi ugotovitve študije o premagovanju ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji, v kateri so se osredotočili na umeščanje vetrnih elektrarn na Pohorju. Študija je opozorila na odsotnost strateškega pristopa države k zagotavljanju vetrne energije, ki se kaže v tem, da se država ni postavila v vlogo pobudnika za uresničitev ciljev glede zagotavljanja vetrne energije in še ni določila prednostnih območij ter sprejela strateškega načrta in akcijskega programa za umeščanje vetrnih elektrarn. Nadalje je zaznati podcenjeno vlogo prostorskega načrtovanja oziroma pomanjkanje usmeritev za izdelavo dokumentacije in vodenje procesov za umestitev in gradnjo vetrnih elektrarn ter pomanjkanje strokovne podpore in spremljanja postopkov umeščanja s strani države. Opaziti je tudi pomanjkljivo vključevanje javnosti v procese strateškega razvoja obnovljivih virov ter zagotavljanja in umeščanja vetrnih elektrarn v prostor. Poleg tega je zaznati tudi precej nejasnost glede zakonskih določil s področja umeščanja obnovljivih virov, ki se odražajo v več možnih postopkih za umeščanje v prostor in posledično slabem razumevanju tako s strani investitorjev kot tudi drugih vpletenih ustanov in akterjev. Udeleženci razprave so ob tem posebej poudarili, da se mora Informiranje lokalnih skupnosti in posvetovanje z njimi začeti že v najzgodnejših fazah razvoja projektov, pri čemer bi bilo po vzorih iz tujine priporočljivo imeti kontaktna središča, ki bi usmerjala investitorje in načrtovalce pri formalnih in neformalnih procesih vključevanja javnosti in na katero bi se lahko obrnili prebivalci z vprašanji glede morebitnih načrtov za razvoj vetrne energije v njihovi okolici.