Proizvodnja in poraba premoga v EU se je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v letu 2022 povečala, in sicer je bilo nakopanih 349 milijonov ton (za 5 odstotkov več v primerjavi z letom prej) in porabljenih 454 milijonov ton (za 2 odstotka več). Med posameznimi vrstami premoga je bilo nakopanih največ rjavega premoga, in sicer 294 milijonov ton (6-odstotna rast glede na leto prej), pri čemer so ga največ nakopali v Nemčiji (kar 131 milijonov ton oziroma 44 odstotkov vseh količin). Premog poleg Nemčije kopljejo še v osmih drugih evropskih državah, po deležu pa Nemčiji sledijo Poljska (19-odstotni delež), Bolgarija (12-odstotni delež), Češka (11-odstotni delež) in z manjšimi deleži še Romunija, Grčija; Madžarska, Slovenija in Slovaška.
Podatki o proizvodnji in porabi rjavega premoga in lignita so precej izenačeni, saj ti dve vrsti premoga nista predmet trgovanja in se ju večinoma uporablja za proizvodnjo električne energije v državah, kjer ga kopljejo. Uporaba energetsko manj kakovostnega lignita za te namene je še zlasti navzoča v državah Zahodnega Balkana, pri čemer pa se njegova uporaba na račun večjega deleža proizvodnje iz hidroelektrarn in elektrarn na plin tudi v teh državah v zadnjih letih zmanjšuje.
Drugače pa je bilo lani v EU nakopanih tudi nekaj manj kot 55 milijonov ton najkakovostnejšega črnega premoga (tega kopljejo samo na Poljskem in Češkem), porabljeno pa ga je bilo 160 milijonov ton oziroma za 11 odstotkov manj kot leta 2019. Za razliko do rjavega premoga in lignita se črni premog uporablja tudi v proizvodnih procesih v industriji in je zato predmet trgovanja in je navzoč skoraj v vseh evropskih državah. Največji porabnici sta Poljska (38-odstotni delež) in Nemčija (25-odstotni delež), sledijo pa jima Italija, Nizozemska, Francija, Španija in Češka.