Podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da se EU uspešno približuje zastavljenemu cilju za leto 2030, ko naj bi poraba primarne energije dosegla 992,5 Mtoe ali povedano drugače, za ciljno vrednostjo naj bi lani doseženi rezultati zaostajali le še za 22 odstotkov. Še bolje kažejo podatki o končni rabi energije, katere raba naj bi bila lani le še za 17,2 odstotka višja od zastavljenega cilja za leto 2030, ko naj bi ta dosegla 763 Mtoe. Lanska poraba primarne energije v EU je sicer bila najnižja po letu 1990, odkar so na voljo podatki, in tudi za dva odstotka nižja kot leta 2020, ko se je poraba primarne energije močno zmanjšala zaradi vpliva pandemije COVID-19 v vseh sektorjih. Poraba končne energije pa je bila lani druga najnižja po letu 1990 in je bila le za 0,3 odstotka višja od rekordno nizke številke, zabeležene leta 2020.
In kako uspešna je bila EU pri povečevanju energetske učinkovitosti v minulem desetletju? Leta 2023 se je poraba primarne energije v primerjavi z letom 2013 na ravni EU v povprečju zmanjšala za 12,6 odstotka. V devetih evropskih državah se je zmanjšala celo bistveno bolj, in sicer najbolj v Estoniji (za 28,1 odstotka), Nemčiji (za 22,5 odstotka) in na Nizozemskem (za 18,7 odstotka).
Na drugi strani pa je bilo sedem držav, kjer je bila raba primarne energije v letu 2023 višja kot v letu 2013, pri čemer je v štirih državah povečanje bilo večje od pet odstotkov, in sicer na Cipru (za 15,8 odstotka), v Litvi ( za 9,3 odstotka), na Irskem (za 8,3 odstotka) in na Hrvaškem (za 6,8 odstotka).
Za sedem odstotkov je bila lani v povprečju v primerjavi z letom 2013 manjša tudi končna raba energije. Pri tem je bila v desetih državah še precej manjša, in sicer na Nizozemskem (za 18,5 odstotka), v Franciji (za 15,2 odstotka) in v Luksemburgu (za 14,9 odstotka). Največji skok porabe končne energije pa so v zadnjem desetletju zabeležili na Malti (za 37,1 odstotka), na Cipru (za 15,8 odstotka) in na Poljskem (za 11,7 odstotka).