Srečanja se udeležujejo napredni voditelji in strokovnjaki iz energetike in industrije, okoljski strokovnjaki ter deležniki, ki se zavedajo priložnosti uvajanja OVE in večanja energetske neodvisnosti in odpornosti, še zlasti v času radikalnih novih geopolitičnih razmer v Evropi. Poleg tega izbira brezogljičnih virov energije postaja vse bolj poslovna prednost in nuja za obstoj na trgu ter financiranje.
Državni sekretar na MOPE Uroš Vajgl je v okviru svoje predstavitve podnebne cilje in OVE postavil v širši kontekst dogajanja v aktualnem času. Kot je dejal, so globalni trendi zaskrbljujoči. Priča smo najvišjim emisijam in rekordnim temperaturam, pa vendar se kažejo tudi pozitivni trendi. Razviti svet namreč zmanjšuje emisije, pariški sporazum deluje, lanska podnebna konferenca pa daje pozitivne rezultate. Vendar se srečujemo tudi z novo realnostjo, kot sta izstop ZDA iz pariškega sporazuma, v ospredju ciljev EU pa je varnost in konkurenčnost, zato je še toliko bolj ključna usklajenost industrijske, energetske in podnebne politike. Zeleni prehod ne sme postati strošek, ampak strateška priložnost. To je gonilo evropske rasti. Enotni trg in infrastruktura morata postati hrbtenica trajnostnega razvoja. Kapitalska unija in inovacije pa morata postati vzvod za konkurenčnost.
Dr. Tomislav Tkalec iz Direktorata za energijo na MOPE je predstavil novosti s področja OVE, kjer je Slovenija sredi procesa prenosa nove evropske direktive o OVE v nacionalno zakonodajo, ki za Slovenijo prinaša tudi nekaj novosti, med drugim poglavje v zvezi s povračilom stroškov z naslova samooskrbe.
Na omizju o dekarbonizaciji in omrežjih so sogovorniki poudarjali, da so potrebne investicije, če želimo ohraniti naše omrežje v dobrem stanju, pri čemer investitorji gledajo na ekonomiko. Dr. Jurij Klančnik iz Elesa je opozoril, da bo treba povečati sistemske storitve. Mag. Marjan Seme iz DEM je dejal, da moramo z investicijami zagotoviti avtonomijo svoje države, pri čemer je še posebej izpostavil investicije v ČHE Kozjak in HE na srednji Savi. Anamarija B. Bračič iz podjetja GP Sistemi je dejala, da je zeleni prehod nujen, a želimo pri tem ohraniti standard, na katerega smo navajeni. Tako bomo imeli občutek, da smo k temu prispevali tudi sami.
Spremembe rabimo tukaj in zdaj
Sebastijan Uršič iz podjetja INEA je v nadaljevanju srečanja spregovoril o tem, kako v industriji maksimirati skupne koristi sončne elektrarne in baterijskega hranilnika. Trenutno je v industriji veliko nepovezane opreme, zato so v podjetju razvili produkt inGenious Link, ki omogoča povezavo vseh sistemov med seboj, to pomeni, da igra vlogo centralnega posrednika med sončno elektrarno, baterijskim hranilnikom in merilnim mestom. To omogoča, da se presežna energija iz sončne elektrarne ob pravem času shrani v baterijski hranilnik ter uporabi kasneje, s čimer izboljša izkoristek lokalno proizvedene, praktično brezplačne energije.
Žiga Pižorn iz Petrola je zbranim predstavil, kako z energetskimi rešitvami spremeniti tveganja v priložnosti ob volatilnosti na energetskih trgih. V Petrolu energetske rešitve vidijo v razvoju digitalne rešitve za analizo stanja in simulacijo optimalne postavitve in upravljanja, digitalnem sistemu optimalnega upravljanja PPA na osnovi upravljanja prožnosti virov in hranilnikov, celoviti energetski oskrbi preko enotne cene električne energije ter možnosti podbilančne skupine naročnika in obravnave vseh merilnih mest skupaj na 15 minut.
Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike je v svoji predstavitvi poudarila, da se investicija v fotovoltaiko še vedno izplača. Širša slika kaže, da na evropskem nivoju solarni sektor raste medtem, ko v Sloveniji ni tako, zato bo treba narediti določene premike. Izzivi, s katerimi se v tem obdobju soočamo so nepoznavanje zakonodajnih obvez, pogoste spremembe zakonodaje, cene električne energije iz OVE, nestanovitnost podpornih shem in nerealna pričakovanja. Glavne priložnosti, ki jih omogočajo sončne elektrarne, pa so med drugim večji prihranki, večja samooskrbnost oziroma samozadostnost ter srednjeročno obvladovanje cen električne energije.
V nadaljevanju so na omizju razpravljali o tem, kako lahko integrirani pristopi prinašajo prihranke in dekarbonizacijo.
Glavni razlog, zakaj naj se podjetja sploh loti zelenega energetskega prehoda v času, ko so geopolitične razmere negotove, cene električne energije pa prav tako. Marjan Volpe iz podjetja SICO vidi v tem, da si Slovenci zelenega prehoda želimo. Hočemo imeti čisto okolje in nenazadnje tudi finančni učinek. Tudi trenutne turbulence se bodo nekoč umirile in takrat bomo spet začeli gledati bolj trajnostno.
Igor Steiner je dejal, da je se je interes industrije po dekarbonizaciji še dodatno ojačal v času energetske krize, ko so cene plina in električne energije zelo poskočile in so se investicije povečale. Sprememba omrežnine pa je vse zapeljala v drugo smer, podjetja pa gledajo na finančni učinek. K sreči so cene hranilnikov v zadnjem času zelo padle in to je tisto, kar pripomore k optimizaciji.
Nina Hojnik je izpostavila, da smo se premaknili iz samo sončne elektrarne k sončni elektrarni s hranilnikom. Interes sicer obstaja, iziti se mora tudi računica. Kot so se strinjali sogovorniki, je treba energetiko obravnavati celovito. Seveda je vedno na prvem mestu učinkovita raba energije, saj je najdražja energija, tista, ki jo porabiš neučinkovito.