Kot izpostavljata vodstvi obeh podjetij, že vse leto iščejo rešitev za nemoteno nadaljnje poslovanje obeh družb, pri čemer se je prehodni zakon, po dobrem letu dni intenzivnega preučevanja različnih možnosti, pokazal kot socialno, energetsko, ekonomsko, razvojno in okoljsko najboljša rešitev za obe družbi ter Šaleško dolino kot celoto. Omenjeni zakon namreč omogoča nadaljnje obratovanje Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje in bo s tem pripomogel k večji zanesljivosti oskrbe slovenskih odjemalcev, predvsem pa zagotavlja tudi vnaprejšnjo socialno varnost zaposlenih v obeh eneregtskih družbah.
Kot je znano, Holding Slovenske elektrarne, kot lastnik Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj, od 1. januarja 2025 ne bo smel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in PV, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve, ki bi pokrila stroške poslovanja, pa bi morala TEŠ in PV v skladu z zakonodajo sprožiti insolvenčne postopke, kar bi imelo neposreden vpliv na zaposlene v obeh družbah, občanke in občane Šoštanja in Velenja ter celotno infrastrukturo in gospodarstvo v Savinjsko-šaleški regiji.
V Premogovniku Velenje in Termoelektrarni Šoštanj izpostavljajo, da si za svoje zaposlene, sokrajanke in sokrajane, želijo, da bi bili vplivi začetka zelenega prehoda Šaleške doline kar najmehkejši, zato menijo, da je prehodni zakon korak v pravi smeri. Poleg njega sta v pripravi še Zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije in Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v katerem je zapisano, da je prenehanje izkopavanja premoga v Premogovniku Velenje predvideno do 31. decembra 2033. S postopnim zapiranjem Premogovnika bi sicer dejansko začeli že prihodnje leto, pri čemer pa bo proizvodnja premoga, predvsem na odkopih v Jami Preloge, potekala še naprej, medtem ko bi začeli s postopnim zapiranjem prog in navezav na območju neaktivnih delov jame. Premogovnik Velenje bo na podlagi zakona o postopnem zapiranju v prihodnjih dveh letih za ta dela prejel tudi potrebna sredstva. Po mnenju vodstev Termoelektrarne in Premogovnika bodo vsi trije zakoni omogočili pravičen izstop iz premoga in nato prehod v fazo, ko bodo lahko kakovostno zaprli vse podzemne prostore ter sanirali tudi površino. V vmesnem času pa bodo v regiji začeli pripravljati in v določeni meri tudi že izvajati nove energetske projekte, ki bodo zagotovili nova delovna mesta ter neprekinjeno, varno in zanesljivo oskrbo Šaleške doline s toplotno in z električno energijo tudi v prihodnje.
Predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga so nedavno obravnavali tudi na Gospodarski zbornici Slovenije in v okviru socialno ekonomskega sveta in ga pozitivno ocenili, saj omogoča nadaljevanje proizvodnje električne energije tudi nad minimumom, ko bodo tržne cene ugodne, ter toplotno ogrevanje v regiji po konkurenčno sprejemljivih cenah z delnim financiranjem izvajanja gospodarske javne službe in kritjem dela stroškov proizvodnje toplote s prodajo električne energije, saj bo s tem nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe ustrezno nižje. Hkrati pa so znova izrazili zaskrbljenost zaradi vpliva zmanjšanega delovanja TEŠ 6 na stabilnost energetskega sistema in povečanje uvozne odvisnosti Slovenije pri zagotavljanju električne energije.