Delež stanovanj, priključenih na sisteme daljinskega ogrevanja, v Sloveniji znaša zgolj 17 odstotkov, kar je med najnižjimi deleži v regiji. Če upoštevamo, da sektor ogrevanja in hlajenja v EU predstavlja skoraj polovico končne rabe energije v stavbah in da stanovanjske stavbe porabijo za ogrevanje prostorov dve tretjine vse porabljene energije, je jasno, da je priložnosti za prihranke na tem področju še veliko.

Slovenija še vedno uvaža veliko energije. Statistični urad RS (SURS) je sporočil, da je Slovenija v letu 2024 z domačimi viri pokrila 56 odstotkov svojih energetskih potreb, preostanek pa pokrila z uvozom. 

Češko sodišče je dovolilo podpis pogodbe s korejsko družbo KHNP o gradnji dveh novih jedrskih reaktorjev, ki ga je nižje sodišče prejšnji mesec zadržalo na predlog neizbranega ponudnika. 

V sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici so se lotili pilotnega projekta uvajanja agrofotovoltaike, v okviru katerega bodo nad sadovnjakom namestili 208 fotonapetostnih modulov z nazivno močjo 52 kWp. 

Na brežinah akumulacijskega bazena Črpalne hidroelektrarne Avče na Kanalskem Vrhu je nastala nova sončna elektrarna Kanalski Vrh. Sestavlja jo skoraj 4.800 sončnih modulov s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 3 MW. Letna proizvodnja električne energije bo predvidoma znašala 3,4 GWh, elektrarna pa bo priključena na obstoječ 20 kV daljnovod.

Povezovanje med državami članicami EU je ključno za zmanjševanje razlik v borznih cenah elektrike.